3 komentarjev 14.05.2009 13:16
Nina Homovec
Pozen začetek sezone
Zaradi poškodbe kolena sem letos morala izpustiti celotno pripravljalno obdobje in prve kilometre na kolesu sem tako naredila šele v začetku februarja. Zato tudi pozen začetek sezone in prvi del sezone, ki je namenjen predvsem dirkanju na domačih dirkah. Sezono sem otvorila 13. aprila z dirko slovenskega pokala v Vrtojbi. Lepo je bilo stati na štartu po dolgem času in slišati vzpodbudne besede številnih domačih navijačev. Dirkala sem po pričakovanjih in zasedla tretje mesto.
Foto: Metod Močnik
Pestro nadaljevnje
Naslednji vikend sta me čakali dve dirki. V soboto sem v Pirničah prvič v življenju štartala cestno dirko. Glede na trenutno pripravljenost in izkušnje sem se dobro odrezala. Devet deklet nas je štartalo skupaj z mlajšimi mladinci. Dirke sicer nisem dokončala, ker nas je padec razdelil na dve grupi in sama sem se znašla v drugi skupini. V osemnajstem krogu nas je prva skupina ujela in tako sem morala končati dirko. Sem pa naredila daleč največ krogov med dekleti. Zanimiva izkušnja in predvsem odličen trening.
Skupaj na najvišji stopnički z zmagovalcem med mlajšimi mladinci Danijelom Pšajdom. Foto: Andrej Petrovič
V nedeljo sem se že zgodaj odpravila na tekmo pokala Alpe-Adria v Spilimbergo. Čakal me je 50 km dolg popolnoma ravninski maraton. Sreča tokrat ni bila na moji strani. Celo dirko sem se vozila v prvi skupinici deket. Približno 15 km pred ciljem pa sem dobila defekt in do konca prevozila po skoraj prazni sprednji gumi. Na koncu sem zasedla šesto mesto.
Dve zaporedni zmagi
Sledila sta zmagovalna vikenda. Najprej tekma v Beljaku, kjer sem bila pri zmagi zelo suverena. Kratek krog, krati vzponi, tehnična proga posejana s koreninami. Kot nalašč za dober trening in uživanje.
Naslednji vikend je bila tekma v St. Štefanu. Za mano je bil teden zelo težkih treningov in to se je seveda poznalo tudi na tekmi. Nisem bila sposobna dirkati ampak sem se bolj vozila in kontrolirala dirko. Na koncu sem vseeno brez večjih težav zmagala. Predvsem me veseli, da se je v meni po dolgem času naselil občutek zadovoljstva. Na dirkah sem zopet zečela uživati in začutila tisti pravi občutek, ko stojiš na štartu in si želiš dirkati.
Zaposlitev
Z aprilom sem uradno postala vojakinja, zaposlena v ŠPORTNI ENOTI SLOVENSKE VOJSKE. V soboto sem imela že tudi prvo službeno obveznost. Udeležila sem se Dneva odprtih vrat slovenskih vojašnic, v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi. Predstavljala sem športno enoto, gorsko kolesarstvo in sebe.
Foto: Neža Batagelj
Kaj vse vmes?
Seveda se mi poleg treningov in tekem dogaja še veliko zanimivih stvari. Dolgi pogovori, zanimiva kosila, romantični sprehodi ob Ljubljanici, režanje do onemoglosti, kupovanje poročnega darila, nabava novega prenosnika, priprava dekliščine, tradicinolne prvomajske palačinke… Vmes je tudi čas za odkrivanje novih talentov. Tako da če bi radi poskusili res odlične muffine, pokličite na Dostavo muffinov URŠKA & NINA.
Domžale in…bolezen
V nedeljo se je v Domžalah odvijala druga tekma slovenskega pokala. S samim dirknjem nisem bila najbolj zadovoljna. Na sicer odlični progi sem zasedla tretje mesto. Kot ekipa MBK Orbea smo se odlično odrezali, saj smo pobrali tri zmage. Pri moških elit je slavil Luka Kodra, Luka Mezgec je bil najhitrejši absolutno in zmagovalec pri mlajših članih. Tanja Žaklej je bila najboljša pri mlajših članicah. Pohvalila bi organizacijo celotnega tekmovanja. Super izpeljana tekma po vzoru iz tujine. Mislim, da se lahko vsi organizatorji v Sloveniji zgledujejo po tej tekmi.
Že v nedeljo pa se nisem počutila najbolje. In res sem naslednje tri dni preživela na relaciji postelja wc. Upam da mi bolezen ni pustila prehudih posledic in se bom za vikend lahko udeležila vsaj ene izmed dveh tekem.
Podium Domžale - Blaža, Tanja in jaz. Foto: Grega Stopar
Kategorija:
Tekmovanja
1 komentar 13.03.2009 08:55
Nina Homovec
Ekipa MBK ORBEA bo v nedeljo nastopila na prvi tekmi sezone in na prvi tekmi sploh. Pod vodstvom športnega direktorja Primoža Štrancarja in trenerja Luke Želeta bodo na italijanskem pokalu v Montichariju nastopili Tanja Žakelj, Luka Kodra, Luka Mezgec, Blaž Žnidaršič in Matijaž Budin. Sama se bom z dirkanjem ekipi pridružila šele čez dober mesec. Punci in fantom pa želim, da pokažejo kdo vozi najboljša kolesa in kdo je bil najbolj priden čez zimo. Srečno!
Pa še ena misel za spodbudo - “Good, better, best. Never let it rest. Until your good is better and your better is best.” -Tim Duncan
Kategorija:
Tekmovanja
2 komentarjev 22.02.2009 11:02
Nina Homovec
Od moje zadnje objave je preteklo kar nekaj časa. Saj vem spet izgovori, da se ni dogajalo kaj pomembnega in posebnega. Toda kaj pa sploh je pomembno? Kaj oziroma kdo naredi naše dneve, tedne, mesece, življenje posebno? Kaj je naredilo moj teden lep in smiselen.
GLASBA
Prejšno soboto sem šla v najdražji družbi na koncert Jana Plestenjaka. Koncert in celoten večer je bil neverjeten in nikoli ne bo pozabljen. V sredo pa me je prijateljica povabila na kratek koncert benda v študentski dom. Fantje so se sicer zbrali skupaj v zadnji minuti, zveneli so pa vse prej kot tako. Lepo jih je bilo slišati in videti.
KOLO
Teden je takoj drugačen, če je v igri kolo. Oh, kako se to lepo sliši…kolo. Že res, da zaradi poškodbe nisem mogla na kolo. Ampak v zanjih štirinajstih dneh je bil v meni nek strah. Kako bo po dolgem času na kolesu, kako se bom počutila, kaj vse me bo bolelo, kako za nič bom, kaj bo s kolenom… Ta teden sem jih pa. Premagala sem vse strahove in dvome ter naredila lepo število ur treninga na kolesu. Vesela? Izjemno!
POGOVOR
Lep, prijazen, optimističen pogovor s komerkoli. S prijateljico sva se odločili, da imava skupne učne ure vsako popoldne, kot motivacija ena drugi. Poleg tega pa imajo ogromen pomen mali, spontani pogovori med odmori. Verjetno niti ne veš koliko ranic in praskic si že zacelila s svojimi besedami. In ne vem kje je kdo, ki bo bolje opravljal svoj poklic kot ti.
SMEH
Ja spet je tukaj. Končno. Pravi, pristen smeh iz srca…popoldne na košarkarskem igrišču, zvečer v toplem objemu, med učnimi urami in telefonskimi pogovori, na pijači s kolegi.
SONČEK
Sonce, ki te prebudi in razgled na oranžno-žareče obrobljeno Ljubljano iz osmega nadstropja. Kako je tak dan sploh lahko kaj drugega kot čudovit!
Opozorilo: Vrstni red naštevanja nima nikakršne povezave s pomembnostjo dogodkov.
Kategorija:
Tednik
1 komentar 6.01.2009 09:25
Nina Homovec
Minuli prazniki so bili zame nekaj posebnega. Prvič po štirih ali petih letih sem jih v celoti preživela doma. Nobenih priprav, drvenja z avtom v Ajdovščino, preklinjanja nad slabim vremenom in iskanje lepega. Seveda to ne pomeni, da nisem bila aktivna. Skoraj vsak dan sem se odpravila na bližnji Čelkov vrh, dve uri hoda gor in dol. Z znancem sva naredila interni dvoboj kdo bo imel več vpisov v knjigi na vrhu, kar je bila še dodatna motivacija.
Praznično dogajanje se je začelo že na božični večer. Najprej je božiček pustil pod drevescem nekaj daril, sledila je prijetna božična večerja v družinskem krogu, ob pol noči pa sem se, po nekaj letih, odpravila v cerkev k polnočnici. To je bil uvod v praznično dogajanje v naslednjih dneh. Zgodnji obiski prijateljev, pogovori pozno v noč, obisk kina in večerja v prijetni družbi, kosilo za sorodnike iz Firenc, sprehodi in seveda nepozabno praznovanje novega leta v super družbi.
Še nekaj sem naredila prvič, ampak ne po nekaj letih, temveč prvič v življenjiu sem naredila pet novoletnih zaobljub. Pravijo, da se ne obnese. Bomo videli.
Za cukrček na potici, smo se v soboto pri nas zbrali štirje Lukci, Tanja, Anja in oče ter naredili lep pohod po okoliških hribih. Mama pa nam je ta čas pripravila odlično kosilo.
Megla, ki nam je v soboto zakrivala razgled se je v nedeljo razkadila in za seboj pustila prečudovito zimsko idilo. Ni lepšega kot takšen zaključek super praznikov.
Za konec vsem srečno, zdravo, uspešno, zadovoljno, veselo, radostno, romantično, sončno…leto 2009!
Kategorija:
Aktualno
4 komentarjev 25.11.2008 08:12
Nina Homovec
Pozdravljeni!
Počasi se prebujam, sestavljam, rehabilitiram. Če po pravici povem, se mi v zadnjem času ni zgodilo nič takega kar bi bilo vredno objave. Še več preživljala sem nekakšno krizo. Poleg poškodbe so me na tla spravila še jeza, razočaranje in negativno razmišljanje. Ampak počasi se obrača na bolje. Koleno se celi, tako da sem že začela z lahkotnim tekom in hojo. Na fakulteti sem uspešno opravila nekaj kolokvijev, kar me je še posebej razveselilo. Predvesem pa mislim, da sem končno razčistila nekaj stvari pri sebi, ki so me zadnjih nekaj mesecev delale nesrečno. Ogromno sem razmišljala o stvareh, ki so se zgodile; delala plane za prihodnost in na koncu ugotovila, da brez stvari, ki te osrečujejo se ne da srečno živeti. Zato delajmo to kar nas dela srečne in za to, da bomo srečni, bodimo z ljudmi s katerimi smo srečni in delajmo srečne druge.
Kategorija:
Aktualno
Nazaj
Zadnji komentarji