Nina Homovec

Dober teden je že za mano, odkar sem se vam zadnjič javila iz takrat prijetnih 20 in več stopinj. Prvi hladen tuš sem dobila že na letališču v Munchnu, drugega pa pri prihodu skozi Karavanke, ko sem končno dojela da je kratkih hlač in sončka za nekaj časa konec. Ampak kljub vsemu je bil teden, ki je za mano zelo lep in zanimiv.

Lepo je bilo priti domov in se po dolgem času videti z dragimi, domačimi in prijatelji. Teden je bil namenjen predvsem aktivnemu počitku in regeneraciji. Nekja treningov sem naredila na kolesu v Ajdovščini, nekaj na valjih enkrat pa sem tekla na smučeh in moram priznat da je bilo prav super. Lepo urejena proga, lepo vreme ter dobra družba…če koga zasrbijo podplati je Črni Vrh prava destinacija za tekače. Seveda je bilo poleg treninga še veliko drugih stvari. Čudovito nočno sankanje, predavanja, snovanje planov za naprej, nazdravljanje na športne uspehe drugih, snemanje…

Takoj ko sem prišla domov mi je bilo jasno, da bo v takih razmerah težko nadgraditi to kar sem naredila na Gran Canarii. Prva stvar je bila, da sem preverila ponudbe za naslednje priprave. Po pogovoru s trenerjem pa sem se takoj odločila, da bi bilo najbolje pobegniti nekam še za 14 dni. Tako jutri zvečer potujem na Mallorco, kjer mi sicer ne bo tako toplo kot na Kanarskih ampak vseeno bolje kot doma. Upam na srečo z internetom, da se vam lahko kaj oglasim.

Dva dni po prihodu domov. Dan kasneje je termometer nameril celo -19 stopinj.

Pozdravljeni!

Še zadnjič se javljam z Gran Canarie. Natančneje izpred Nellys puba, kjer lahko za isto vrsto in količino kave odšteješ od 0,80 eur do 1,5 eur, odvisno od dneva in strežbe.

Danes sem naredila še zadnji trening, ki je bil zaradi časovne stiske nekoliko bolj zgodaj in nekoliko krajši. Hotel smo morale namreč zapustiti že do dvanajste ure. Let imamo šele ob 17h, zato se lahko še v miru martinčkamo na sončku, srkamo kavico in pišem blog. Verjamem da take priložnosti še dolgo ne bo, vsaj glede na trenutne vremenske razmere v Sloveniji.

Kakorkoli pogledam lahko ocenim minule priprave kot naboljše v moji celotni karieri. Imela sem fantastične razmere za trening. Super pa je bilo poskrbljeno tudi za vse ostale stvari, ki hočeš ali nočeš vplivajo na kvaliteto treninga. Program, ki ni bil mačji kašelj, sem izpolnila in celo presegla, tako da sva s trenerjem zelo zadovoljna. Glede stopnjevanja pripravljenosti skozi cele tri tedne pa sem presenetila tudi samo sebe.

Po prihodu domov sledi nekaj dni počitka in adaptacija na veliko nižje temperature. Nato pa upam, da se vreme nekoliko izboljša vsaj v Ajdovščini ali Istri. V nasprotnem primeru pa bom morala poiskati kakšno alternativo v toplejših krajih.

Pogled proti Ayacati, 1300 metrov nad morjem. Dva dneva sta bila nekilko bolj mrzla, zato sem si morala ob spustu v dolino nadeti celo nogavčke.

Danes zjutraj je bil čas le še za hiter skok čez “Palmitosa”. Sonček, mir, nebo brez oblačka, toplota in pogled na morje…mislim da bom pogrešala vse to.

Teden je že skoraj naokrog in spet se vam oglašam. Treningi so težji in s tem seveda tudi utrujenost, tako da ne ostane veliko energije za razne “neumnosti”. Popoldne več ali manj preživim v apartmaju, pa naj bo to v postelji ob gledanju filma, branju in učenju ali pa na toplem sončku na balkonu. Po večerji se še z ostalima puncama ponavadi odpravim na sprehod po mestu. Vedno znova se najde kakšna zanimiva trgovinica ali lokalče, ki nas premami.

Po jutrišnjem zadnjem dolgem in težkem treningu, se bomo v ponedeljek odpravile na nekakšen road trip po otoku. Še vedno tudi nismo bile v morju, tako da ne zamudite poročanj naslednji teden.

Medtem ko mi od doma poročajo o velikih količinah snega, sem prav vesela da mi je v klanec na trenutke tudi že prevroče (beri 35 stopinj).

S Polono na vrhu klanca iz Fatage. Prijaznemu turistu, ki naju je hotel slikati skupaj je seveda uspelo slikati le pločnik.

Glavna mestna plaža je lepo urejena in ob večerih prijetno živahna.

Pozdravljeni!

Po celem tednu težkih in dolgih treningov, se je danes prilegla “lagano sportski” vožnja s pogledom na morje in nastavljanjem sončnim žarkom. Vmes je nastalo nekaj fotografij.

Pot do morja mi je preprečila “puščava”, ki se na enem delu širi med mestom in obalo.

Po približno dveh urah in pol, se nam je včeraj na enem od prelazov odprl pogled na zahodno stran otoka. Mesto San Nicolas.

Majhne očke in mrki pogledi po popoldanskem počitku.

Se beremo še naprej!

Lepo pozdravljeni!

Za mano je že skoraj teden dni odličnega treninga na Gran Canarii. S trenerjem sva se že novembra odločila, da se bom januarja odpravila na priprave na Kanarske otoke. Takoj sem začela iskati dužbo in tako smo skupaj s Polono in Tanjo vzele aranžma za tri tedne.

V nedeljo 10. januarja smo se v zgodnjih jutranjih urah podali iz zasnežene, mrzle in meglene Slovenije proti nič kaj prijaznejšemu Munchnu. V večernih urah pa nas je na letališču v Las Palmasu pričakal sončni zahod in prijaznih 20 stopinj. Navdušene nad razmerami, pokrajino in hotelom smo še isti dan sestavile kolesa ter se odpravile na zaslužen počitek. Naslednji dan je sledil prvi trening. Kratke hlače, kratki rokavi, brez kape, podkape, galoš in debelih rokavic…super občutek. Imele smo srečo, saj so v istem hotelu nastanjeni tudi kolesarji norveške ceste ekipe. Prijazni fantje so nam pokazali pot iz mesta do prvih stranskih poti in klancev. Že prvi dan smo spoznale pravi relief tega otoka.

V naslednjih dneh se mi ni bilo težko navaditi na sonček, temperature tudi do 29 stopinj, malo vetra in težak trening.

Na otoku je trenutno še veliko drugih slovenskih kolesarjev, ki so prav tako pobegnili slabim vremenskim razmeram doma. Z nekaterimi sem skupaj trenirala in odkrivala nove poti, z drugimi sem bila na pijači tretje pa srečujem med treningom.

Jutri me čaka še zadnji težak trening pred prvim dnem regeneracije. Takrat pa se zopet kaj beremo.

Zahvalila bi se tudi očetu in osebnemu sponzorju, ki sta mi omogočila te priprave.

Razgledna točka na vrhu najbližjega klanca ter kamelji park ob vznožju lepega vzpona.

Jutranje ali večerne sprehode ob obali nam polepšajo taki prizori.

Petek je bil dan za nekaj skupinskih.

Popoldne in zvečer balkon postane media center, saj nam sosednji hotel nudi brezplačni internet.