Evropsko prvenstvo, Cappadocia (Turcija)
4 komentarjev 16.07.2007 Nina Homovec
Iz hladne Slovenije smo se v sredo, 11. julija odpravili na evropsko prvenstvo v Tucijo. Reprezentanco smo sestavljale mladinka Polona Batagelj, mlajsi clanici Tanja Zakelj in jaz ter clanica Blaza Klemencic. Spremljala sta nas selektor Primoz Strancar in Robert Pintaric.
Iz Ljubljane smo leteli preko Istanbula do Nevsehira, nato pa z organiziranim prevozom do hotela, ki je bil le 300m od proge. V Hotel smo prisli okrog enih ponoci in vsi smo komaj cakali, da se ulezemo in spocijemo. Organizator nam je ze na poti do hotela povedal, da je to poletje rekordno vroce, dezja pa ni bilo ze od aprila. In res naslednji dan je sonce zazgalo ze zgodaj , tako da smo hitro sestavili kolesa in se odpravili na trening. Ze v prvem kockatem klancu smo obcutili pravo vrocino, zgoce sonce in suh zrak, ki nam je susil grla. Po prvem krogu mi proga res ni bila vsec. Verjetno zato ker sem dvakrat padla, obcutka na kolesu nekako ni bilo. Proga je bila zelo specificna speljana po se bolj specificni pokrajini. Podlaga je bila vecinoma pescena in skalnata. Praha pa je bilo na nekaj mestih cez gleznje. Bilo je tudi kar nekaj odsekov za pesacenje, kar mi sploh ni ustrezalo. Klanci niso bili tako dolgi vendar dokaj strmi. Slab obcutek po prvem krogu sem ze v drugem nekoliko popravila. Linije smo bolj nastudirali in tudi obcutek na kolesu je bil veliko boljsi. Trening sem koncala z mesanimi obcutki. Zelo me je skrbela vrocina, ker jo ne prenasam ravno najbolje (37 stopinj, brez oblacka in zelo suh zrak, ki popolnoma izsusi grlo). Preostali del dneva sem prezivela v ravno prav hladni hotelski sobi. Bilo je zelo pomembno da sem zauzila dovolj tekocine in se predvsem izogibala soncu in vrocini.
Naslednji dan je sledila prva preizkusnja. Ob 10.00 je bil start madink, s Polono Batagelj. Zelo sem vesela, da ji je uspela dobra voznja in lepa uvrstitev, 14. mesto. Popoldne so imeli dirko se mladinci. Ta dan sva s Tanjo trening opravili ze pred dirko mladink, da sva se izognili najhujsi vrocini. Naredili sva en krog, obcutek v nogah je bil “tisti pravi” in tudi tehnika mi danes ni povzrocala tezav. To je bilo zelo pomembno, saj sem popoldne lahko prezivela zelo sprosceno brez razmisljanja o jutrijsnjem dnevu.
Sobota, dan dirke se je zacel tako kot ponavadi z vstajanjem 4 ure pred startom. Ob 6.00 sva s Tanjo naredili krajsi sprehod. Vreme pa ni bilo tako kot prejsnje dni. Temperatura se je zelo spustila in nebo so nekoliko prekrili oblaki. Upala sem samo, da tako ostane vsaj do konca nase dirke. Ob 9.00 je sledilo ogrevanje, nato boksi in klicanje na start. Imela sem startno stevilko 4, ker sem na UCI lestvici cetrta mlajsa clanica. Na sami startni liniji je bilo nekaj vec nervoze kot ponavadi, ker sem se zavedla da je to moja priloznost. Ob 10.00 je pocilo. Prevoziti smo morale startni krog in tri polne kroge. Vedela sem, da dirka ne bo dolga zato je slo na noz od starta do cilja. Startala sem normalno in se drzala cimbolj v ospredju. Na vrhu prvega klanca se nam je italijanka Eva Lechner ze nekoliko odpeljala. Tako da sem se v nadaljevanju drzale avstrijke Elizabeth Osl in cehinje Tereze Hurikove. Prvi krog sem, zaradi tezav s sprednjim menjalnikom in padcem, zakljucila kot tretja nekaj sekund za Elizabeth. Na prvem spustu v drugem krogu sem zopet padla. Tokrat je slo po zlu kar nekaj sekund, saj sem se znasla v jarku ob progi. Tereza me je v tem trenutku dohitela in prehitela. Razlika, ki se je naredila med nama je bila nato celo dirko okrog 45 sec. V zadnjem delu tretjega kroga pa jo kar naenkrat zagledam pred seboj. Res na vso moc pritisnem na pedala, ampak na vrhu zadnjega klanca je bila vseeno 10 sec pred mano in vedela sem da je skoraj nemogoce da jo ujamem do cilja, ker je bil le se spust. Utrujenost, jeza in razocaranje sta bila na vrhu zadnjega klanca tako velika, da je priteklo tudi nekaj solz. Prvi obcutki ob prihodu v cilj so bili seveda razocaranje in zamujena velika priloznost za bronasto kolajno. Sedaj, po daljsem premisleku, sem vseeno zadovoljna z rezultatom, saj smo imele prve stiri nekako svojo tekmo. Peta je za menoj zaostala ze 3 min. Zmagala je Eva Lechner, ki je vodila od starta do cilja, druga je bila Elizabeth Osl, tretja pa Tereza Hurikova. Tanja je zasedla 9. mesto. Ob treh je bil start mlajsih clanov. Najhitrejsi je bilsvicar Nino Schurter.Čipi; Ogrevanje; Čakanje na štart; Eva, Elizabeth, Tereza; Štartni krog; Kockast klanec prvega kroga;
V nedeljo so bili na vrsti clani. Dopoldne clanice, pri katerih je odlicno 5. mesto dosegla Blaza Klemencic. Zmagala je Sabine Spitz. Popoldne pa je vso konkurenco ugnal spanec Hermida. Sledil je prijeten sproscen vecer ob dobri glasbi.
Iz Turcije se vracamo v torek zjutraj. Do takrat pa bomo izkoristili cudovito pokrajino in lepo vreme za trening in oglede. Pogled na Turcijo iz nekolesarske perspektive sledi kmalu. Goreme
Zahvala: Trgo Avtu za kolo Merida, Shimanu (cevlji in oprema), Geax (gume), Fox (vilice), klubu MBK Hidria!!!
Foto: Primoz Strancar
Kategorija: Tekmovanja
Zadnji komentarji