6 komentarjev 30.11.2007
Nina Homovec
Zdaj je pa res zadnji trenutek, da napišem vsaj nekaj besed. Po eni strani se mi dogaja marsikaj, po drugi se mi zdi, da je vse tako vsakdanje, da ni kaj napisati.
Pa poglejmo!
Treningi:
Hoja navkreber, navzdol, čez drn in strn. Na Javornik, Čelkov vrh, Špik in spet naokoli.
Bicikel s Primožem in kompanijo proti Udinam, Monfalconu in še kam, vsega skupaj 130 km. Pa tudi kje bližje po Vipavski dolini. Gostovanje na BMX progi na Linhartovi v Ljubljani.
Spining ob torkih zvečer v Ljubljani.
Telovadnica v Šmartnem v Tuhinjski dolini, pri nas v Črnem Vrhu košarka ali badminton.
Fitnes in valji v domači hiši.
Med tednom sem večinoma sama med vikendom sva skupaj z Lukcem.
Kaj pa vse ostalo? Spet se mi je utrdila zadnja plat. To pot od sedenja pred knjigami in zapiski. Resno sem se spravila k učenju in zdi se mi, da mi kar gre. Zato sem toliko bolj neresno padla na histologiji in me je potrlo in demoraliziralo. Ampak za dežjem vedno posije sonce in tudi meni bo pri študiju. Zdaj sem v biokemiji z vsemi topovi. Vstajam zgodaj (ob 7.00), v miru zajtrkujem in nato s svežimi možgančki memoriram in razmišljam o snoveh. Potem je trening, pa še malo učenja in fitnes ali kaj drugega, kakršen je pač urnik za tisti dan.
Ritem mi podre in hkrati popestri testiranje na fakulteti za šport ali predstavitev Trgoavta in Meride ali kakšna debata in pijača s prijatelji.
Foto: Grega Stopar
Kategorija:
Aktualno
6 komentarjev 4.11.2007
Nina Homovec
Za mano je prvi teden treningov v novi sezoni.
Ponedeljek: Danes sem naredila uradno prvi trening v olimpijski sezoni 2007/2008. Trening je bil lažja hoja na bližnjo vzpetino. Vmes sem imela veliko časa za razmišljanje in premlevanje prihajajočih in preteklih dogodkov.
Torek: Zaspan deževen dan, ki sem ga izkoristila za študiranje in dela v hiši, ki se počasi bližajo koncu.
Sreda: Planinsko društvo Javornik je že četrto leto zapored organiziralo pohod iz Vipave in Idrije na Javornik. Z Lukcem sva se pridružila skupini pohodnikov iz Idrije v Zadlogu. Pot nas je vodila preko Špičastega vrha in Križne gore na Javornik. Po slabih petih urah hoda smo prispeli v kočo, kjer nas je čakal topel čaj in pečeni kostanji. Zvečer smo s sestričnami, bratranci in prijatelji odšli na zabavo. Zablujena generacija in Kingstoni so dokazali, da čarovnice v Idriji še niso izumrle.
Četrtek: Po nekaj letih sem danes doživela sonce za 1. november. Popoldne smo z družino odšli na pokopališče. Poskušala sem se spomniti na vse meni drage pokojne.
Petek: Še en lep sončen dan. Dopoldansko sonce me sicer ni ogrelo, ker sem bila za knjigami. Popoldne pa smo se s Polono spet dobili v Ajdovščini na pump tracku. Na progi smo ga “tiščali” dve uri in na koncu bili izmučeni. Tokrat nismo bili sami. Družbo so nam delali fantje, ki stvar res obvladajo in vsak nasvet je bil zelo dobrodošel. Stvar mi je šla na koncu že odlično od nog in rok. Zvečer me je razveselil obisk prijateljice in klepet ob čaju do poznih ur.
Sobota: Današnji dan je bil rezerviran za turo. Tokrat sva jo trasirala z Lukcem. Ob 9.00 smo že poganjali pedala iz Spodnje Idrije proti Kanomlji. Najprej smo se zapeljali do Kanomeljskih klavž, nato pa pot nadaljevali proti Vojskem in čez Oblakov Vrh na Jelenk. Sladica dneva je bil seveda spust z Jelenka nazaj v Spodnjo Idrijo, kamor smo prispeli nekaj čez drugo uro. Odlična tura in super družba.
Vmesna postojanka na Vojskem.
Krnice.
Podatki o turi!
Nedelja: Za mano je mirna nedelja. Preživela sem jo doma. Dopoldne za knjigami, popoldne pa sem s Klemnom in Lukcem igrala košarko. Ta teden je, kar se tiče treningov, potekal še zelo sproščeno. Naslednji bo verjetno že bolj naporen. Ampak ravno to komaj čakam.
Kategorija:
Tednik
Zadnji komentarji