header image

Mallorca od A do…

Objavil: Nina Homovec | 13.02.2010 | 2 Komentarjev |

Dolgujem vam nekoliko obširnejše poročilo o tem kar se mi je do sedaj dogajalo na Mallorci. Kot že rečeno sem na otok priletela v torek. Pozdravilo me je nič kaj prijetno vreme. Sicer ne mrzlo ampak oblačno, vetrovno in na vsake toliko je malo porosilo. Kljub vsemu sem hitro sestavila kolo in se odpravila na trening. Hm…kam naj se obrnem? Brez kakršnega koli zemljevida ali mape sem se odpravila po prvi cesti, ki se mi je zdelo da vodi proti bolj hribovitim delom otoka. Kmalu sem naletela na veliko skupino avstrijskih mladincev, ki so mi malo razložili kje so najboljši tereni in ceste za trening. Seveda sem kmalu po razhodu pozabila vsa imena vasi in mest, ki so mi jih povedali. Trening za prvi dan je bil bolj iskanje in obračanje, ko je zmanjkalo asfalta.

Naslednji dan sem se odpravila proti Palmi. Za trening sem potrebovala klance. Zopet se mi je po občutku zdelo, da morajo biti v smeri proti glavnemu mestu otoka. Po dveh urah mi je skupaj še z dvema nemškima kolesarjema uspelo priti do prvega klanca, kjer se je šele začel pravi trening.

Tudi tretji dan mi ni bilo dolgčas, saj me je na poti proti Palmi dohitel belgijski kolesar, ki je bil še veliko bolj zgubljen kot jaz. Pokazala sem mu pot do prvih klancev, kjer je z mano naredil intervale in se nato tudi vrnil do S’Arenala. Na poti domov sva končno kupila mapo s kolesarskimi potmi.

Oborožena z novo mapo je bila včerajšnja razpeljava pravi užitek. Sicer je bilo kar mrzlo. Še bolj pa me je zazeblo, ko sem pogledala proti belim vrhovom hribov.

Danes je za mano res odličen trening pri prijetnih 13 stopinjah in sončku. Končno se je tudi na Mallorci malo segrelo.

Otok prava meka za kolesarje, saj tako ogromno kolesarjev ne srečuješ na treningu prav pogosto. Od posameznih rekreativcev do skupin tridesetih in več kolesarjev, ženskih ekip, protour ekip (Milram, Saxo Bank),… Najdejo pa se tudi skupine, ki pri sedmih stopinjah kolesarijo v kratkih hlačah ali pa posamezniki, ki se pri prav toliko stopinjah oblečejo kar v dres brez rokavov. Ob pogledu na kaj takega tudi meni v wind stoperju in zimskih hlačah postane mrzlo.

Se beremo!

Končno me je pot pripeljala do prvih klancev.

Lep sončni zahod.

Lepa kolesarska proga od S’Arenala do Palme.

Ja prav vidite, na zidku je…

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: miks

Odzivi

Jaz se od tam spomnim predvsem obupnega vetra in razpeljevanja s 55 km/h ob pulzu 110 :) Seveda samo nazaj grede, tja grede pa …

Mislim, da se pri nas mraz še ne bo tako hitro končal, zato kar uživaj na Mallorci ;)

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije